Samo potreba po objektivnem dokazovanju boga, ki je nedokazljiv, nas lahko pripelje k svetemu, k zunanjim znamenjem božje navzočnosti v svetu. Morda kar k totemu, k magom in njihovi fascinaciji, s tem pa tudi k institucionalni veri, ki ni več svet človekove odprte vernosti, temveč dokončen odgovor in zakon. In to seveda samo zato, ker v najgloblji veri pač dvomimo v svojo vero, ker se počutimo v njej kljub vsemu nevedni, nezaščiteni in nemočni.