S pisanjem literature namreč zapletam in razpletam svoje religiozne muke na kolikor toliko znosen način, ne da bi padal v globlje eksistencialne krize. Že s tem, ko pišem, izrekam neko temeljno zaupanje v svet, v obstojnost in smiselnost sveta, obenem pa prav s tem vztrajnim pisanjem, z izmišljanjem vedno novih zgodb in vedno novih nerazrešljivih zapletov, izrekam tudi nekakšen temeljni dvom. Tine Hribar je svoj spis DUHOVNA PROSTOST SLOVENCEV sklenil z ugotovitvijo: »Prihodnost je prihodnost svetega kot svetega.