Moji predniki so večidel opešali že nekje sredi te težavne poti, jaz pa sem - glej! - prispel prav do morja in izpolnjujem njihove neuresničene želje. Vsi tisti Slovenci, ki so se ustavili nekje zgoraj na severu, pod Alpami, na Štajerskem in v Prekmurju, so vzbujali v meni le pomilovanje in so bili moji narodni bratje samo še zaradi sočutja. Irhaste hlače in škornji, lectova srca, diatonična harmonika, planšarji in njihove poskočnice, potrkavanje in vsa ta narodna obeležja pa zame sploh niso bila več zares narodna in slovenska.