Ne samo zasneženi gorski vrhovi in planine, ki so človeku dostopne samo kot nedeljskemu turistu, v kvedrovcih in na smučeh, temveč tudi planota in nad njo sonce, v kateri so utrte s kamenjem zaščitene poti in v kateri prebiva človek tako rekoč gol in že od nekdaj. Ne samo les in apnena malta, ki hočeta biti baročno bogata, temveč tudi asketski, prastari kamen. Ne samo vlaga in mah, smreke in kostanji, temveč tudi veter in suhota, melisa in meta, murve in bori, v katerih se oglašajo škržati.