V tem smislu je Miguel de Unamuno nepoboljšljiv individualist. Je že res - tako nekako pravi v Tragičnem občutju življenja, spet ujet v svoje človeško protislovje - da vsak posameznik, ki poskuša razbiti telesno celovitost in duhovno nepretrganost svojega naroda, ogroža s tem tudi samega sebe... Vendar »posamezno ni delno, temveč univerzalno.«