Tako nam nazadnje ne dokaže samo tega, da je košarkarsko igrišče njegov edini resnični svet, ampak tudi to, da je ta svet pekel. In njegova mojstrska igra je pravzaprav samo sprejemanje in stopnjevanje tega pekla, v katerem naj bi se nasprotniki slednjič zadušili, zaprosili za malce zraka in upanja. Če gremo z njim do kraja, se torej podajamo v nevarnost, da bomo tudi mi sami odrešeni ali uničeni...