Zanj ni ne velikih ne malih igralcev, ne važne ali nevažne tekme: popolnoma vseeno mu je, ali stoji proti Kiseljaku, zelenemu novincu v moštvu karlovškega Železničarja, ali proti kakemu slovitemu asu, kakršna sta Sevillano ali Steveniers. Veličine med ljudmi ni, so samo nasprotniki, ki hočejo zmagati, zmerom enako zviti in sovražni, proti katerim se mora tudi sam posluževati istega orožja. Videti je tako, da Ivo Daneu te nasprotnike v svojem svetu celo potrebuje, da se samo preko njih utemeljuje in da so nasprotniki v tem njegovem svetu ljudje kar nasploh.