Samo tak je namreč osebno zanimiv za slehernega človeka, samo tak je tudi izraz človekovih najglobljih in največjih problemov. Tako se tragični nesporazum samo še poglablja: zgodovina in družba prevzemata nase vse več osebnega in religioznega in si nalagata vse več obvez, ne da bi mogli kar koli osebnega in religioznega uresničiti. V družbi in prek družbe se človekova osebna vprašanja samo pozunanjajo in objektivizirajo v nekaj povsem drugega.