In da je zgodovina pravzaprav tragičen nesporazum med osebnim in objektivnim, ki je vedno neosebno in nečloveško. In da človek zgodovine ne more doživljati drugače kot usodno, nečloveško silo, ki je docela ravnodušna do njegove usode, kot so navsezadnje nečloveški država, narod, družba, revolucija in vsi ti priljubljeni pripomočki zgodovine. Toda kljub temu ima človek za uresničitev svoje svobode na voljo samo zgodovinska in družbena sredstva.