In ugotavljanje nesmisla je pravzaprav le ugotavljanje njego vega lastnega protislovja. Saj se navsezadnje niti krščanstvo, ki je s Kristusom oziroma z utelešenjem Boga začetnik zgodovine, ne more uresničiti v zgodovini: njegovega osebnega pričevanja in njegovega duha ni mogoče prepoznati v nobeni družbeni instituciji. Proti univerzalnemu heglovskemu duhu, ki naj bi se uresničeval v zgodovini, sta vstala že Kierkegaard in Dostojevski in povedala, da je objektivizacija človekove svobode v zgodovini pravzaprav konec notranje skrivnosti in prehod v družbeni svet, v katerem namesto ljudi obstajajo le objekti, ni pa več »mene« in »tebe«.