S to svojo literarno ideologijo se je Dostojevski pregrešil celo zoper Boga. Ko je trdil, da si je ruski narod s svojim trpljenjem pridobil posebno sposobnost za prostovoljno sprejemanje trpljenja, s tem pa tudi za krščansko doživljanje sveta, da je ruska duša pravzaprav sinonim za Kristusa in njegovo resnico, ruski narod pa nosilec in porok krščanstva in človekoljubja, je ruski narod razglasil za izvoljenca božjega. Na ta način je Bog postal predvsem ruski Bog.