Že od sedemnajstega stoletja dalje, ko se je Rusija dvignila kot njena konkurenca, je bila predvsem vznemirjena in nič drugega. Najprej je Rusijo gledala kot ponesrečeno imitacijo, kot ponaredek Evrope, ki se je pojavljala na njenih vzhodnih mejah, ne blizu ne daleč, in ki pod videzom poslušnega zapoznelega učenca skriva bojevitost azijatskega primitivca, potem pa je njeno nezaupanje vse bolj rastlo. Bolj se je zapirala pred njo kot odpirala.