Tako je bil »tretji Rim« ves čas vladavina posvetnih kombinacij, ki so odsevale predvsem politiko avtokratske upravne oblasti; nasploh je zanjo značilen upor fevdalni decentralizaciji in izboljševanje položaja plemičev na račun kmetov, ki so bili privezani na gospodarje kot psi. V tem položaju se je cerkev - katero je bolj kot kaj drugega pretresalo gmotno bogastvo samostanov vedno dobro znašla: podpirala je državo in centralizirano oblast proti bogatenju fevdalne aristokracije, država in centralizirana oblast pa sta ji zagotavljali posesti. Tako je Rusijo ves čas obvladovala vladavina zveze med cesarjem in cerkvijo proti bojarjem, knezom in krivovercem, na škodo tlačanov in vernikov.