Povod za zločin je vedno prav krepost, ki je v nesoglasju s svetom in nas hoče uničiti, je prav naš vrednostno razpoloženi jaz, ki je neusmiljeno odvisen od družbe, ki družba tudi je, ne da bi se mogel kdaj z njo zares poistovetiti. Slast in zločinskost zločina sta prav v tem, da z njim izganjamo iz sebe dobro in krepostno, da se požvižgamo na družbene norme, ki v resnici niso normativne in nas ne utemeljujejo kot krepost, v tem pa je seveda tudi njegov vzrok.
Ta razlaga zločina pa nam lahko slednjič razloži tudi najskrivnostnejše vzgibe Sadovega racionalizma in realizma.