Estetsko je bilo navsezadnje res tisto, kar sem pridobil s svojim rojstvom, sebe in uživanje v sebi samem, etično tis to, kar sem s svojim življenjem postal, ta moja povezanost s svetom in soljudmi, in religiozno tisto, v katerega naj bi se povzpel zdaj, a se nisem mogel povzpeti. To najvišje stanje, stanje religioznosti, ko naj bi sebe povezal z Bogom in ko naj bi se to moje estetsko in etično bitje, se pravi v sebi samem uživajoče in umrljivo bitje, dogajalo samo še v navzočnosti Boga, ki pa terja brezpogojno vero. Toda kako naj verujem in v kaj naj verujem?