Istočasno imajo vsi ti lepi pogrebi nepopravljivo napako: celotna ceremonija je povsem ponesrečena, nedomišljena, v živem nasprotju z resnično vero v zgodovino in nesmrtnost. Pokopati človeka na pokopališču pri Svetem Križu je točno tako, kot posloviti se od njega za zmerom, naj je še toliko pogrebcev, vencev in cvetja in še toliko pretresljivih govornikov. Vsaj meni je bil to že od otroških let, ko sem pred prazniki vseh svetnikov popravljal, čistil in urejal grobove, najbolj zoprn kraj na svetu, najbolj zoprn prav zaradi tega, ker je bil zaznamovan z nepreklicno smrtjo.