Vendar je res tudi nekaj drugega. Istočasno imajo vsi ti lepi pogrebi nepopravljivo napako: celotna ceremonija je povsem ponesrečena, nedomišljena, v živem nasprotju z resnično vero v zgodovino in nesmrtnost. Pokopati človeka na pokopališču pri Svetem Križu je točno tako, kot posloviti se od njega za zmerom, naj je še toliko pogrebcev, vencev in cvetja in še toliko pretresljivih govornikov.