Vzporedno s trganjem od sveta in vse večjim uživanjem v osebnem jazu se poraja v njem tudi vse večji občutek nemoči in nemira. Proces individualizacije je tako proces stalnega jačanja njegove osebnosti, istočasno pa proces, v katerem se zgublja njegova prvobitna istovetnost z naravo in drugimi ljudmi, skratka proces, v katerem postajajo razpoznavna znamenja osebnega jaza vse bolj tujstvo in sramota. To je bilo tisto, to tujstvo in ta sramota, ki sta bistveno zaznamovali tudi mene.