S tem mi je Boga približal, saj mi ga ni zagotavljal več ta ali oni miselni ali vrednostni sistem, niti religija ne, ne židovska ne krščanska, toda ko je prečrtal tudi Jezusa Kristusa, je vnesel med Boga in mene spet neskončno razdaljo. Metal me je skratka iz enega položaja v drug položaj, Bog je postal sestavni del mojega neposrednega življenja, a kakšno naj bi bilo to življenje, če v njem niti Kristusov primer ni bil obvezujoč in odrešujoč - tega mi ni znal povedati. Skratka moja gola, posamična subjektivnost, pa naj me ta subjektivnost vodi skozi še taka omahovanja, nasprotja, saj niso ideje tiste, ki vodijo človeka, temveč prav strasti, take in drugačne, s katerimi se je treba zagrizeno boriti.