Ali pa obratno: nemudoma sem se vpregel, da bi dokazal ljudem, kako je življenje brez Boga ničevo in prazno, pri čemer mi je največ pomagal Jacques Maritain s svojim Integralnim humanizmom, ki ga je izvajal iz srednjeveškega božjega kraljestva na zemlji. Saj navsezadnje tudi res: dokler je Bog še Bog, pa čeprav le kot piškava ideja, je še nekaj, kar usmerja ljudi iz sebe v svet in jih združuje, sicer zavlada samovolja ali pa začnemo kar takoj razpadati in gniti vsak v sebi.