nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Ko bodo naši zanamci brali v zgodovinskih knjigah, kako so ljudje, ti kralji planeta zemlje, ti najvišji predstavniki svetovnega razuma, ti pol-bogovi, cela tisočletja živeli drug poleg drugega, ne da bi drug drugega razumeli; preprosto tega ne bodo hoteli verjeti. „Za kaj takega vendar ni bila potrebna kaka nadnaravna moč,” bodo porekli; „vsakdo od teh ljudi je imel na voljo zbirko potrebnih glasov, s katerimi se je čisto natančno sporazumeval s svojimi najbližjimi sosedi ‒ kako mu torej ni prišlo na misel, da bi se dogovoril z drugimi, naj bo ena od teh zbirk glasov uvedena za medsebojno sporazumevanje vseh, podobno, kakor je bila za večino kulturnih ljudstev dosežena uvedba skupnih mer, skupne abecede in skupnega notnega zapisa itd.!” Naši zanamci se bodo čutili užaljene, ko bodo izvedeli, da so na tiste, ki so si prizadevali za skupni jezik, njihovi sodobniki kazali s prstom kakor na manijake, pobaline, ki niso vredni imena resnih ljudi; da se je iz teh ljudi vsak praznoglavec lahko norčeval po časopisih, kolikor je ravno hotel, in ni bilo nikogar, ki bi tem možganskim maloposestnikom rekel: „Te ideje lahko vidiš kot uresničljive ali tudi kot neuresničljive ‒ a norčevati se iz njih, ne da bi se z njimi vsaj zares seznanil, to gospodje, je sramota!”


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA