nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Že v času njegovega življenja je bil uresničen idejni, humanistični, moralni in celo verski del in vidik njegovega utopičnega podjetja: nastal je občečloveški jezik, ki je v najkrajšem času pritegnil toliko navdušenih privržencev, da je prišlo do lastne, avtonomne jezikovne skupnosti, ki obstaja vse do danes, kmalu že 120 let po rojstvu tega jezika. Ta skupnost je v bistvu že na samem začetku, formalno pa na prvem svetovnem kongresu esperantistov v francoskem mestu Boulogne-sur-Mer leta 1905, ko je bila sprejeta deklaracija o esperantizmu ‒ in ko je Zamenhof kljub nasprotovanju svojih francoskih somišljenikov, vendarle izrekel „Molitev pod zelenim praporjem”, ki velja za enega najlepših in najglobljih dokumentov pristnega ekumenizma v človeški zgodovini, sprejela kot bistveno sestavino in usmeritev svoje pripadnosti tim. „notranjo idejo” esperanta, ki ni v resnici nič drugega, kakor laična, ob koncu 19. stoletja na Francoskem dovoljena oblika in izraz Zamenhofovega verskega hileizma oz. poznejšega homaranizma. Jezik, ki so mu v svoje resnične kabinete zaklenjeni akademiki očitali, da je kabinetni projekt na papirju, se je že rodil kot jezik literature, a tudi kot jezik verske izpovedi in molitve.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA