nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

Nadalje zatrjuje, kako ima umeten jezik pravico „prisvojiti si vsako dobro pravilo, dobro obliko, dober izraz, ki že obstaja v kakem jeziku, vsako pomanjkljivost, ki bi utegnila kje obstajati, pa ima pravico popraviti in zamenjati, medtem ko pri naravnem jeziku o čem takem ne more biti govora, saj bi se tedaj naraven jezik vendar preobrazil v umetnega. (c) In nazadnje Zamenhof zatrjuje, kako umeten jezik v primerjavi z naravnim nima nikakršnih pomanjkljivosti”. To naj bi služilo za refren v uvodni polemiki proti tistim, ki teoretizirajo o nemožnosti nečesa že konkretno in perfektno delujočega; očividno si prizadeva zavrniti idejo, po kateri „umeten” jezik ne bi bil pravi jezi, temveč le nekaka neživa zbirka besed in pravil. V tem poglavju naj bi lahkoverni bralec dobil vtis jezika, ki je izredno, celo strahovito perfekten; bolj skeptičen in jezikoslovno izobražen bralec pa bi ob takem zaslepljevanju postal sumnjičav.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA