nova beseda iz Slovenije

L. L. Zamenhof, Vinko Ošlak, Tim O. Wüster, Mark Fettes: Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?, poved v sobesedilu:

In glej, tu imamo morda opraviti z eno redkih Zamenhofovih psiholoških napak, saj je sicer kazal zelo dobro razumevanje človekove narave. V tem poglavju si prizadeva dokazati, kako „bo mednarodni jezik prihodnjih rodov edinole in nujno umeten jezik” in izpelje v ta namen naslednje trditve: (a) „Umeten jezik je vsaj 50-krat lažji od naravnega”. Omenjajoč Tolstojev primer, ko je trdil, „da prosto bere” v esperantu po dveh urah učenja, naredi Zamenhof še bolj drzno napoved, da bodo „ljudje, tako nešolani, ki so doslej v lastnem maternem jeziku pisali na moč slabo in polno napak (...) vendarle v jeziku esperantu pisali povsem brez napak ‒ in da se bodo naučili tega jezika v času nekaj tednov, medtem ko so za učenje naravnega jezika te osebe potrebovale vsaj štiri ali pet let.” (b) „Druga značilna lastnost umetnega jezika je njegova perfektnost, ki jo sestavljajo matematična preciznost, fleksibilnost in brezmejno bogastvo.” Za primer daje Zamenhof najprej priponi -in in -ist, ki oskrbujeta s pripravljenimi besedami za nepredvidljiv družbeni razvoj, recimo za moške pralce perila, ženske zdravnice ali delavce, ki bodo delali z zrakom.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA