V svetu je danes opaziti vse večjo težnjo za tem, da si posamezni narodi oz. njihove države izberejo za svoj znak značilne rastline, med temi še največ cvetove, lahko tudi po več hkrati, v značilni povezavi, kakor vidimo v primeru Kanade. Ta težnja je nasprotna od one, ki stremi po uvajanju ideoloških prispodob, kakor sta hrastova in oljčna vejica v pomenu republikanskega, ali pšenična snopa v pomenu socialističnega znaka ipd. V tej težnji po uveljavitvi določenega cveta v pomenu narodnega znaka pride do izraza še zlasti vprašanje, ali ima kakšen bližnji ali sosednji narod za svojega že enak cvet.