Ljudski okras pa ima lastno razvojno pot in se zlasti v obdobju baroka navdihuje po motivih iz narave. Odtod je v njegovo sestavo zašel tudi nagelj, potem ko je bil po vsej srednji Evropi že množično razširjen bodisi kot zdravilen kakor tudi kot okrasen cvet. Okraski na mašnih plaščih, okoli l. 1700. (Lj.,