Ideologi so v ta namen s polresnicami ter zamolčevanjem dejstev povsem popačili zgodovinsko podobo Slovencev; izmaličili moralne, delovne, kulturne in verske vrednote, ki jih je izoblikovalo slovenstvo v stoletjih svojega obstoja; zasejali v dušo slovenskih ljudi dvom o smislu ohranjanja lastnega jezika ipd., ponavljajoč sistematično trditve o suženjski preteklosti slovenskega naroda, njegovi zaostalosti in majhnosti pred svetom. Gledanje, ki je na prvi pogled zvenelo celo stvarno, predvsem pa revolucionarno, zato ga je nagonsko osvojila večina pisateljev in pesnikov, začutila v sebi gon, da mora streti okove tlačenemu Slovencu in pri tem doživljala umetniške navdihe. Njihovi spisi so potem kot književnost prešli v šolske knjige, od tod pa v mišljenje širokih slojev slovenskih ljudi kot ideološke vsedline, tako da se je slovenski narod znašel danes, po kakih sto letih nenehnega dresiranja in »odreševanja« na robu moralnega in narodnostnega razkroja.