Na izkopaninah svetišč, ki so bila posvečena najvišjemu bogu Perunu in sicer pri vzhodnoslovanskih ljudstvih, so našli tudi ostanke starih hrastov. Bizantinski pisec, cesar Konstantin Porfirogenet (vladal 912‒ 959) poroča, da so slovanski prebivalci, ko so zasedli otok sv. Gregorja, darovali pod velikim hrastom. Za območje Baltika poroča Helmold (11. stol.) o pokristjanjenju slovanskih prebivalcev Mecklenburga in navaja, da so bili najvišjemu božanstvu (Sventovitu) posvečeni hrasti (Chronica Slavorum).