Sv. Bonifacij, apostol nemških dežel, posebno Turingije in Hesenske, je dal leta 774 posekati pri Gaismaru (danes okrožje Kassel) znameniti hrast, ki je bil središče poganskega češčenja.9 Isto vlogo je hrast imel tudi pri večini slovanskih ljudstev. Na izkopaninah svetišč, ki so bila posvečena najvišjemu bogu Perunu in sicer pri vzhodnoslovanskih ljudstvih, so našli tudi ostanke starih hrastov. Bizantinski pisec, cesar Konstantin Porfirogenet (vladal 912‒ 959) poroča, da so slovanski prebivalci, ko so zasedli otok sv. Gregorja, darovali pod velikim hrastom.