Pa tudi Rimljani, pri katerih je veljal za Jupitrovo drevo. Isti pomen je imel hrast tudi pri germanskih ljudstvih, kakor omenjajo poročila iz časa pokristjanjevanja. Sv. Bonifacij, apostol nemških dežel, posebno Turingije in Hesenske, je dal leta 774 posekati pri Gaismaru (danes okrožje Kassel) znameniti hrast, ki je bil središče poganskega češčenja.9 Isto vlogo je hrast imel tudi pri večini slovanskih ljudstev.