Večina zgodovinarjev sprejema brez pridržkov dejstvo, da je bilo območje z zasedbo tudi pokelteno oz. kasneje poromanjeno, kar pa je v resnici še najmanj verjetno. V tem pogledu moramo na vsak način pritegniti gledanjem H. Tume,83 ki ugotavlja, da se je keltska in rimska zasedba nanašala samo na utrjena gradišča in nekatera 81 gl. A. L. Kuhar, itm., str. 2 82 G. Pellegrini, »Popoli preromani nelle Alpi Orientali«, Alpes Orientales, Ljubljana 1969, str. 41, 49 83 H. Tuma, »Krajevno imenoslovje«, Jadranski Almanah, Trst 1923, str. 128, 132 mesta, ohranilo pa se je razmeroma svobodno kmečko prebivalstvo na deželi. Nobenega smisla ni imelo uničevati kmeta, ki je prideloval za hrano, niti ga zasužnjiti, saj zasedbena oblast nikoli ne bi imela dovolj ljudi za nadzorstvo dela na polju.