Tudi grško-latinsko bajeslovje kaže v svoji osnovi iste poteze kot staroegipčansko ali mezopotamsko. V notranjosti Evrope pa se v verovanju kmečkih ljudstev prevladujoče odraža pomen naravnih sil in letnih časov, od katerih je odvisen uspeh letine, torej vsakdanji kruh. Temni in sovražni duhovi gospodarijo pozimi, pomlad prikliče sile rasti, poletje rodovitnost, ko naj bi rogati demoni spodbujali rast žita in njegovo zorenje.