To pa se je tudi zgodilo, saj obstajajo poročila, kako so ljudje hodili iskat zaklade v Bogatin, o Zlatorogu pa ni nihče ničesar več vedel. * * * * * 46 J. Tušek: O farovnih zeliščih, Slovenski glasnik, Celovec, 1863, str. 120. 47 J. Mahnič, itm., str. 126.
Že ob sklepu te raziskave je bilo v Glasniku slovenskega etnološkega društva48 objavljeno kritično gledanje, ki ga je znani narodoslovec M. Matičetov zavzel do obravnavanja zgodbe o Zlatorogu, kot ga je podal Anton Mailly v svoji knjigi o furlanskih in primorskih pripovedkah. 49 Knjiga je izšla namreč po mnogih letih tudi v italijanskem prevodu (iz nemščine). V primerjavi s svojim odklonilnim stališčem že na kongresu narodoslovcev v Bovcu (1971), tokrat M. Matičetov še odločneje oporeka izvirnosti pripovedke o Zlatorogu: »Zlatorog mora biti izmislek K. Dežmana, kompilatorja in avtorja hkrati ... Dežmanovo besedilo je poznoromantična mistifikacija ...