Dejansko pa je še bolj izpopolnjena, ker njen nekdanji divji lovec v tem primeru ne predstavlja več neposredno božanstva viharja, groma in moči, temveč človeka-prestopnika, v osebi zapeljanega trentarskega fanta; na mesto omenjenega božanstva noči pa je stopil zeleni lovec, ki trentarskega lovca zapelje, da vzdigne roko nad božjo stvar, stori zlo delo, kar mora potem plačati s svojim življenjem. Zeleni lovec, ki je Trentarja zapeljal v pregrešno dejanje, se pojavlja v slovenskem izročilu kot demon, kot satan v človeški podobi. Svojo barvo ima očitno zato, ker je bil prvotno še gozdni duh, kar kaže na njegovo zares staro poreklo v ljudskem izročilu.