In J. C. Oblak spet opozarja na zelenega lovca in njegov govor soncu ter pri tem ugotavlja: »Takih mest zaman iščeš pri Baumbachu (Slovan 2, 1903-4, str. 117)«. Iz teh primerov je jasno razvidno, da je na značaj kritike vplivalo predvsem ideološko ozadje, ne pa umetniška dovršenost dela. Kar pa zadeva prvotno objavljeno pripovedko o Zlatorogu, je bil prvi, ki je zavračal njeno ljudsko izvirnost, J. C. Oblak (1904).17 Glede na to, da Zlatoroga v živem ljudskem pripovedovanju tedaj ni bilo več, kritik ugotavlja, da je moral naš narod to pripovedko svoj čas gotovo poznati, saj sta jedro pripovedke in njena izpeljava duševna last lirskega razpoloženja našega naroda, četudi triglavskih mitičnih rož in belega kozla z zlatimi rogmi ni več v njegovem spominu.