Posebno zgodovinsko vlogo svoje dežele so koroški pisci poudarjali, posebno v poročilih o ustoličevanju. Najbolj potem, ko se Friderik V., izvoljen že za cesarja Friderika III., leta 1443, ob svojem prihodu na Koroško, ni želel ustoličiti po starem obredu, ker preobleka v kmeta ni sodila k cesarskemu dostojanstvu. Deželni stanovi, t. j. plemstvo, so mu ugodili in pristali na običajno Poklonitev, kakršna je bila v navadi po drugih deželah, vendar na vladarjevo pismeno zagotovilo (1444), da dežela na svojih zgodovinskih pravicah ne bo zaradi tega v ničemer prikrajšana.