O tem pravi prof. Franc Grivec, svetovno priznani učenjak za cirilmetodijsko obdobje:95 Branje in prepisovanje glagolskih cerkvenoslovanskih knjig se je v Panoniji tako razširilo, da so mogle prestati najstrašnejše viharje in seči daleč v zahodno Karantanijo (podč. p.). Cirilovo književno delo je ugladilo in spopolnilo prve okorne slovenske poskuse, jih navdihnilo z domačim duhom in miselnim poletom, kakor dokazuje frisinški (brižinski, op. p.) nagovor. S tem se je med Slovenci tako ukoreninilo, da je enega najlepših glagolskih spomenikov nemška roka po slovenskem narekovanju prenesla na pergament latinskega zbornika za nemškega frisinškega škofa ‒ v nepristransko pričevanje poznim rodovom.