Vojvoda, stoječ na knežjem kamnu, drži v roki gol meč ter ga zavihti na vse strani,72 kar pomeni zaprisego. Janez Vetrinjski nam v nadaljevanju svojega poročila pomen te kretnje posebej omenja.73 V tem, da vojvoda potegne oz. razgali svoj meč se kaže vojvodova sodba in zaščita obrambe potrebnih; zaradi česar se pravi pri Makabeju: »Sprejmi sveti meč, božji dar, s katerim boš odbil nasprotnike mojega ljudstva.« (gl. 2 Mkb 15, 16) Navajanje izreka iz knjige Makabejcev nam znova potrdi, da je ustoličevalni obred močno navezan na svetopisemske prilike in njihovo simboliko. Priča nam povsem jasno o simboliki meča, kakršno srečamo že pri maziljenju kralja ‒ meč kot znamenje obrambe vere in Cerkve.