Ko vojvoda, v zameno za umik s knežjega kamna, prepusti kmetu, zastopniku ljudstva, bika in konja, prizna s tem na simboličen način lastno kulturo in vojsko Karantancev, t. j. politično življenje dežele. Dejanje, ki je v skladu z univerzalno zamislijo Svetega Rimskega cesarstva, mednarodne krščanske skupnosti Evrope, v kateri so narodi polnopravni, za skupno obrambo krščanstva.59 Prispodobe s konji različnih barv srečamo zlasti v Apokalipsi (4, 2.4.5.8.): beli konj (zmaga), črni (lakota, maščevanje), rusi (vojna), bledi (smrt). Sin človekov, ki mu sledi nebeška vojska, jaha na belem konju, simbolu zmage in slave. 57 D. Forstner, itm., str. 283 (Pferd) Dictionnaire de la Bible (cheval) 58 Wolfram von Eschenbach v delu Parsival (ok. 1210) ‒ gl.