Pa tudi omenjeni »sedež vojvodine Koroške« (in sedem Karinthani ducatus) v notarjevem poročilu je lahko samo Knežji kamen. Za to govori navedba »ustoličil« (intronizaui), ker se je ustoličenje vršilo zmeraj le na kamnu in ne na Vojvodskem stolu, simbolu vladanja, podeljevanja fevdov in sodstva. Vendar ne podelitve oblasti, t. j. ustoličenja. 15 B. Grafenauer, itm., str. 72 Opise ustoličevalnega obreda najdemo v treh osnovnih zgodovinskih virih, ki so v bistvu samostojni, neodvisni eden od drugega:16Švabsko ogledalo (Schwabenspiegel), nemška pravna knjiga, v kateri se nahaja vrinek o pravicah koroškega vojvode, nastal ok. 1275; Fugger: Spiegel der Ehren des Erzhauses Österreich, l. 1668 str. 311. (Ustoličenje karantanskih knezov) 16 B. Grafenauer, itm., str. 74 sl., 82 sl., 92 sl.