Očitno je cesarski notar le sporočil cesarsko imenovanje, ki je bilo potrebno, da se je obred ustoličenja izvršil. Ustoličevalec pa je bil že tedaj svoboden karantanski kmet, saj približno le deset let zatem omenja minorit pridigar Bertold iz Rezna (Regensburg)15 pravico koroškega vojvode, da pride v kmečki obleki na cesarjev dvor; ta pravica pa pomeni, kot se kasneje pokaže, da pride vojvoda pred cesarja v noši ljudstva (celo s klobukom na glavi), čigar vladar je. To se ujema s kasnejšimi opisi obreda, v katerem nastopa kmet-ustoličevalec.