Iz ščitov se razvijejo deželni, rodbinski in vladarski grbi, ki se razmeroma hitro spreminjajo. Bojni znak sam pa ostaja isti in stopi na prapor, pod katerim se zbira deželna vojska. Tako nam poslej prav prapor priča o prvotnem simbolu dežele in, dokler je na praporu, tudi nadaljevanje njenega zgodovinskega prava.