Povzpel sem se na podstrešje in od tam videl, da Rusi za svojo prvo utrdbo delajo še drugo, močnejšo. Takoj sem to javil prapornemu poveljstvu in, ker je bilo ta dan že prepozno za kakšno ukrepanje, sem šel drugega dne še pred svitom na isto mesto, a videl sem le malo, ker nisem imel dobrega daljnogleda. Javiti sem mogel le to, kar mi je povedal z boljšimi očmi obdarjeni desetnik, namreč, da je tam, kjer je bilo včeraj videti do 100 delavcev, videti danes le posameznike in da je zakop očitno že gotov.