V dolgem pismu, ki ga je pisal bratu Josipu z nekajdnevnim presledkom (25. 2. in 6. 3. 1905.), je zapisal: »Smo v šoli in učimo se o tem, koliko municije ima v vojski vsak mož, koliko vozi s seboj kompanija, koliko divizija in koliko korpus, kako so oskrbljeni z municijo topničarji itd. Da, da, brate, lepo je pri vojakih, kjer se človek ne uči nič drugega kot ubijati na veliko in razdirati tisočletno delo človeškega rodu. Tu se varuje kultura: vrag vedi, ali je na svetu še kakšna ustanova, ki je bolj nasprotna kulturi in napredku kakor vojska.