A nihče si ne upa vstati, nihče ne dvigne glasu, le zvonček zazvoni, obupno zvoni, mašnik povzdigne kelih, mi sklonimo glave, zapremo oči, na prsi se bijemo, v tihi molitvi obupno kričimo: »O Bog, če si Bog, ne daj, ne zdaj, vsaj zdaj ne daj!« Tresk in grom! Kakor da nas je udarilo po ušesih in temenu.