V tej stiski je začela avstro-ogrska diplomacija pritiskati na Romunijo, naj proda Avstriji svoje presežke hrane, ki jih je imela še neprodane iz žetev v letih 1914 in 1915. Avstrija je potrebovala 200. 000 vagonov žitaric. Romunija je bila takrat še nevtralna in ni hotela prodati svojih presežkov centralnim silam (Avstriji in Nemčiji), a zato so ji ostala skladišča prepolna, državne blagajne pa prazne, saj kmetje niso imeli iz česa plačevati davek. Dr. Milko Brezigar in njegovi tovariši so menili, da je o tem položaju vsekakor treba obvestiti zaveznike. To so hoteli storiti preko Josipa Birse, ki je zaradi svoje pljučne bolezni lahko dobil potno dovoljenje za Švico.