Videl sem Hönlingerja, kako težko mu je iti iz varnega zavetja na negotovi teren in nikakor ga ni bilo mogoče spraviti dalje. A ko so končno njegovi ljudje le zlezli na zakope, so pričele frčati ruske krogle, da je bilo veselje, in takoj je bilo spet vse v zakopih in ležalo na tleh in se skrivalo. V tem sem dobil tudi od 1. čete od praporščaka Brauna sporočilo, da je eden njegovih ljudi dvakrat ustreljen v nogo in da so tudi šli nazaj v zakope.