nova beseda iz Slovenije

Janko Hacin: Vsi ti mladi fantje, poved v sobesedilu:

Zdelo se je, kakor da so šele te jasne in glasne besede prepričale obsojenca, da je njegova usoda zapečatena: za trenutek se je ves stresel, potem pa prebledel kakor zid, njegovi črni lasje in črne obrvi so bili še temnejši, ustnice pa še bolj blede. A takoj se je spet zbral in, ko je k njemu pristopil pop, mu je sprva le malo in nejevoljno, potem pa malo bolj vdano in voljno odgovarjal in tudi njegov trdi obraz je dobil milejši izraz, kakor da se poslavlja od drage osebe, milega brata. Ko je bil gotov, je dal avditor znamenje, pop si je del okoli vratu štolo, ki mu je padala po prsih dol do kolen, stopil na obsojenčevo desno in sprevod je šel proti hruški 50 korakov daleč; spredaj obsojenec z zvezanimi rokami, ob njem pop, za njima dva vojaka, v sredi med njima profos ‒ rabelj; med tem se je rabljev pomočnik zazibal na pripravljeni vrvi dvakrat sem in tja, da jo preskusi pred obsojenčevimi očmi, ali je dovolj močna in dobro pritrjena.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA