Kdor pogleda naše prve nerodne zakope, majhne, nizke, z latami in s slamo pokrite, in sedanja prostorna podzemska bivališča, spojena z globokimi rovi, pokrita z močnimi bruni, povsod pripravljena za ogenj, ne more tajiti napredka. V prvih se je dalo le negibno čepeti ali ležati, v teh pa se da gibati, brez nevar nosti obiskati tovariša, ki peče krompir ali kuha črno kavo in te prijazno povabi. Moštvo, ki je sprva nerado nosilo lopate in sekirice in jih ob vsaki priložnosti nalašč izgubljalo in pozabljalo, jih sedaj zna ceniti in paziti nanje.