Vhodi so bili večinoma pokriti s slamo in plahtami za šotore. Že tu, zlasti pa za 7. stotnijo, je bil jarek poplavljen z mestoma že zamrzlo vodo, tako da smo morali pogosto zlesti iz jarka, globokega ponekod manj kot 50 cm, drugod pa do 130 cm, in morali iti po prostem. Kdaj pa kdaj so nas spraševale straže, kdo smo; posamezne vojake, ki so bili slučajno izven svojih prebivališč v zveznem jarku, je bilo treba večinoma grobo nagnati, da so nam naredili prostor.